“Strateška surovina Slovenije je les”

Generalni sekretar LDS Uroš Petohleb, tisti, ki se vedno giblje v lepi družbi predsednice Katarine Kresal, bi se kot mlad poslanec lotil reševanja stanovanjske problematike mladih in iskanja prve zaposlitve. Razvojno priložnost Slovenije pa vidi v bolj učinkovitem izkoriščanju lesa in gozdov.

>Kakšna bo prihodnost mladih, ko govorimo o stabilnih delovnih mestih? Kaj bi morala vlada storiti na tem področju?

Uroš Petohleb

Foto: Stana Zavadlav

“V LDS smo precej poudarka namenili mladinski problematiki in zavoljo tega preučili ter v veliki meri tudi povzeli priporočila Mladinskega sveta Slovenije predvsem na dveh področjih. Prvo je stanovanjska problematika mladih, drugo pa iskanje prve zaposlitve. Kar se tiče ukrepov, menim, da bi morala država podati sheme, s katerimi bi jamčila za kredite oziroma v ta namen ustanoviti jamstveni sklad. Prav tako bi morala prek lastništva državnih bank najti model, da sprosti 5000 stanovanj, ki so trenutno neprodana, in jih po ugodnih pogojih ponuditi na trgu mladim generacijam. Ko govorimo o zaposlovanju, pa bi bilo potrebno delodajalcem omogočiti tako imenovane davčne počitnice. Delodajalcem bi za prvo zaposlitev v prvih štirih letih nudili ugodnejše davke, oziroma bi jih v prvem letu oprostili davkov, nato pa bi se obdavčitev progresivno počasi povečevala.”

>Kako bi se lotili gordijskega vozla, ki je nastal pri snovanju državnega prostorskega načrta za osrednje vadišče Poček? Ministrstvo pri tem še vedno vztraja kljub nasprotovanju občanov.

“Z dr. Iztokom Podbregarjem sva dokaj aktivno sodelovala pri razpravah glede državnega prostorskega načrta in na ministrstvo za obrambo poslala tudi več pripomb. Moderne taktike izobraževanja vojske se namreč vedno bolj usmerjajo na simulacijske sisteme, vojaške vaje pa bi se lahko veliko ceneje izvajale pri partnerskih državah Nata. Zato se absolutno strinjam, da je potrebno aktivnosti na Počku omejiti, če ne že ukiniti. Obvezno je potrebno najti tudi model sodelovanja z lastniki zemljišč bodisi v obliki odkupa ali rente, kajti v Sloveniji se moramo začeti zavedati, da je potrebno osebno lastnino spoštovati in pri tem ne more prevladovati noben vojaški interes.”

>Kako bi pripravo DPN za avtocestni krak Jelšane-Postojna/Divača pripeljali do konca?

“Najprej je treba doseči dogovor o trasi. Kot avtor prometne politike programa LDS se zavzemam, da je potrebno najprej upoštevati stroko, in sicer z vidika, da potrebujemo predvsem povezavo med Trstom in Reko. Osebno sem proti temu, da trasa avtoceste poteka čez Pivško dolino, mimo Prestranka, čez vasi, kot sta Koče in Slavina ... Glede umestitve pa menim tako: če bi imeli dovolj politične volje in konsenza, bi lahko traso umestili v šestih mesecih. In glede na to, da sodelujemo v 5. in 10. vseevropskem prometnem koridorju, mislim, da bi se dalo pridobiti evropski denar tudi v okviru projekta Napan (za vzpostavitev sistema severnojadranskih pristanišč - Koper, Trst in Reka). S tega vidika bi bila ta rešitev strokovno najbolj ustrezna, ta trasa pa primarna glede na potrebe po prevozu tovora in potnikov. Verjamem sicer, da si v Ilirski Bistrici želijo najhitrejše povezave proti Ljubljani, vendar nismo tako bogati, da bi lahko zanemarili dejanske potrebe in si privoščili gradnjo drage avtoceste. Zato bi bila morda (po polovičnem dokončanju avtoceste) do Postojne bolj smiselna obnova magistralke z nekaj obvoznicami okoli mest in vasi.”

>Še do nedavnega je bila na Pivškem tradicionalna in močna lesna industrija. Kaj menite o neizkoriščenem potencialu slovenskih gozdov za lesnopredelovalno panogo?

“Ravno lesu smo v programu dali največji poudarek; zdi se nam nesprejemljivo, da izvažamo hlodovino v tujino in jo potem kot polizdelek po bistveno višjih cenah uvažamo nazaj v Slovenijo. Tej nelogičnosti je botrovalo to, da smo izgubili tudi ogromno delovnih mest tako, da danes nimamo ene žage, ki bi bila sposobna opraviti delo, ki ga dobesedno podarjamo tujcem. Vemo, da imamo približno 67 odstotkov gozdnatosti, zato smo pripravili pet konkretnih ukrepov. Med njimi je tudi ta, da je potrebno v gradbeništvu obvezno uporabiti minimalno 25 odstotkov lesa in lesnih izdelkov. Z lesom se je treba lotiti tudi energetske obnove objektov. Nekatere države imajo zemeljski plin ali nafto, strateška surovina Slovenije, na kateri bi lahko gradili, pa je absolutno les.”

> Kje ima Primorska najboljši potencial za izbolj-šanje trenutnih razmer?

“Primorska ima več potencialov. Prvič jo krasi to, da smo bili Primorci vedno enotni in svobodomiselni, znali smo razmišljati korak naprej. Sedaj je potrebno predvsem najti sinergijo med razvojem turizma, pri tem pa bi bila smiselna tudi ustanovitev kraškega regijskega parka, ki bi to povezoval na principu spodbujanja malega gospodarstva, obrti, turizma in navezave med posameznimi segmenti na tem področju. To sinergijo moramo iskati predvsem v primerjavi z razvojem slovenske infrastrukture. Na žalost je tako, da je tretji pomol Luke Koper verjetno nuja za preživetje Slovencev, saj so analize pokazale, da Luka vpliva na izredno velik odstotek BDP. Zaradi tega se s tem podjetjem in infrastrukturnim objektom ne moremo igrati. Poleg tega pa ne smemo zanemariti niti razvoja visokošolskega univerzitetnega prostora, ker bo znanje v povezavi z gospodarstvom tisto, ki bo lahko Primorsko gnalo naprej in peljalo v smeri, kot je bila do sedaj - ena najbolj uspešnejših, razvitih, predvsem pa svobodomiselnih regij.”